Odkrivanje tveganj in fleksibilno preprecevanje osipništva

Vsaka šesta mlada oseba med 18-im in 24-im (v EU – 27-im) letom zapusti šolanje zgolj s poklicno izobrazbo in po zaključku slednje ne sodeluje več v nobeni izmed oblik nadaljnjega izobraževanja ali usposabljanja. Mladi, ki zapustijo šolanje s samo nižjo srednješolsko izobrazbo, so na trgu dela in v današnji, na znanju temelječi družbi, v slabšem položaju. Njihov osebni in socialni razvoj vodi v nevarnost prikrajšanja, ter povečuje tveganje življenja v revščini in socialni izključenosti. Prav tako je zanje, v primerjavi z mladimi, ki svoje izobraževanje nadaljujejo, manj verjetnosti sodelovanja na področju vseživljenjskega učenja.

 
Razmere v Avstriji, na Češkem, v Sloveniji in Nemčiji


Čeprav podatki v povprečju kažejo, da so Avstrija, Češka in Slovenija že dosegle evropsko relativno merilo za leto 2010 (ne več kot 10% tistih, ki predčasno zapustijo šolanje), je stanje na področju poklicnega izobraževanja še vedno kritično: v Avstriji imajo poklicne srednje šole odstotek osipništva vse do 42%, vsak tretji vajenec tudi ne konča svojega poklicnega izobraževanja. Prav tako je stopnja osipništva precej višja pri priseljencih: v primerjavi z domačimi učenci je tveganje osipništva pri drugi in tretji generaciji priseljencev dvakrat višje, pri priseljencih zunaj evropske unije (EU-15) pa celo za štirikrat. Situacija je podobna v Sloveniji in na Češkem, kjer še posebej učenci romskega porekla kažejo nekajkrat višjo stopnjo osipa. Tudi podatki za Nemčijo so manj obetajoči: povprečna ocena osipništva znaša 14%  in je nasploh še višja pri novih »državljanih«, ter nasploh v sektorju poklicnega izobraževanja.

Zaradi tega je nov, celovit pristop k zmanjševanju osipa v poklicnem in srednješolskem izobraževanju v vseh štirih državah zelo dobrodošel, saj bo z zgodnjim prepoznavanjem tveganj prispeval k zmanjševanju stopnje slednjega.